Od koče do koče

Cortina d'Ampezzo, malo mestece sredi Dolomitov, v dolini, ki jo obkroža nekaj najlepših razgledov v Alpah. Olimpijsko mesto, kjer so tekmovali olimpijci leta 1956 in kamor vsako leto konec januarja pridejo najboljše smučarke sveta po zlato. Po njenih strminah se je podil agent 007 in na ulici so znameniti obrazi vsakdanjost. 

Cortina je drugačna smučarka izkušnja. Od prvega trenutka, ko se pripeljete v mesto. Cortina je predvsem slednje, mesto. Ulice, polne ljudi, trgovin in lokalov, ki živijo ves dan. Smučišča, ki obdajajo Cortino, se ob vsem tem zdijo, v drugem planu. A vseeno so smučišča tisto, ker Cortina je. Nepredstavljivo lepe proge, kjer lahko smučate s skoraj 3000 metrov nad morjem do doline, kjer so proge neverjetno prazne v primerjavi z ostalimi smučišči v okolici in kjer je smučanje res užitek. Do poznega popoldneva. Vendar je Cortina v Italiji, kjer je "la dolce vita" se vedno vodilo. V Cortini lahko le uživate. Gorske koče so pravzaprav vrhunske restavracije sredi gor s sončnimi terasami in bari z najlepšimi razgledi. Že zgodaj zjutraj se skupine elegantno oblečenih smučarjev sprašujejo, kam tistega dne na kosilo. Kosilo v pravem pomenu besede: antipasto, primo, secondo in na koncu še dolce. Kdo ne bi užival?

Po smučanju v trgovine, na popoldanski čaj, mogoče sladico in nato je že na vrsti après-ski. Enoteca? Bar del posta? Mogoče kaj novega danes?

Seveda dobra večerja in družba.

Ali nam sploh kaj prostora za smučanje? Ne boste verjeli, veliko smučanja. 

Če zapustite gorski raj in se odpravite na smučarski izlet v okoliška smučišča, gorsko tišino zamenja harmonika, gorske koče pa so le okrepčevalnice v gorah. Smučarji smučajo hitreje. Proge so polne. Vsem se mudi. Kje je dolce vita?